Zelena delovna mesta in socialno podjetništvo

Slika za %user

Tadeja Mesojedec
sreda, 29. 06. 2011

 
Zelena delovna mesta težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetji in ekonomskih sektorjev. Podjetje je lahko okolju prijazno v tehnikah zaposlovanja in načinih pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih aktivnosti – med drugim tudi pri ravnanju z izdelki/storitvami, ko ti odslužijo svoj namen. Zelena delovna mesta pa niso omejena le na en sektor gospodarstva, temveč se raztezajo vse od obnovljivih virov energije, gradnje, transporta, bazične industrije do kmetijstva in gospodarstva, nam je z nacionalnega neprofitnega projekta za zdrav in naraven način življenja Lifestyle natural razložila Špela Čepelnik.
 
Kako določiti kako zeleno je neko delovno mesto?
Z vprašanjem,so se ukvarjali tudi pri projektu Lifestyle natural, kjer so ustvarili kriterije in točkovnik, po katerem bo moč izračunati stopnjo zelenosti posameznega delovnega mesta. "Definicija zelenega delovnega mesta ne more biti fiksna," je dodala Čepelnikova in nadaljevala, da Lifestyle natural zelena delovna mesta označuje kot dostojna in okolju prijazna.
 
Zeleni poklici, ki jih lahko izpostavimo:

  • upravljavca trajnostnega razvoja,
  • okoljskega tehnologa,
  • strokovnjaka alternativnih virov energije,
  • ponudnika zelenega turizma in ekološkega kmetovalca.

"Ozelenijo" pa lahko tudi drugi poklici. "Pomembno je, da podjetje zaposlenim zagotovi možnosti zelenega poslovanja in delovanja. Zaposleni lahko z manjšimi akcijami sooblikujejo trajnostni razvoj že z zelenimi tehnikami poslovanja, podjetje pa z okolju prijaznim načinom pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih poprodajnih aktivnosti, vključujoč ravnanje z izdelki/storitvami, ko ti odslužijo svoj namen,“ je še pojasnila Špela Čepelnik. Po oceni organizacije Greenpeace bi bilo v svetu mogoče ustvarili osem milijonov novih, zelenih delovnih mest. Te je slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj označila za "posel 21. stoletja".
Podatka, koliko zelenih delovnih mest je v Sloveniji, zaenkrat še ni, zagotovo pa je, tako Čepelnikova, večji poudarek na njihovem ustvarjanju in novih industrijskih obratov na področju obnovljivih virov energije. "Večji poudarek je tudi na ekološkem kmetijstvu v Sloveniji, prav tako lahko zaznamo napredek pri zeleni gradnji," je izpostavila.
vir: (tp) na http://eko.dnevnik.si/sl/Novice/1724/Zelena+delovna+mesta+so+%22posel+21...
 
Tudi Socialni inovatorji prihodnosti bomo ustvarili nekaj zelenih delovnih mest!