Kaj je socialno podjetništvo?

 
Zaradi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih raznolikosti je v Evropi mnogo poimenovanj ter poskusov definiranja socialnega podjetništva (socialno podjetništvo, solidarnostno gospodarstvo, skupnostno podjetništvo, družbeno podjetništvo, socialna ekonomija, tretji sektor, nevladne organizacije itd.), pri čemer imamo največkrat v mislih enako dejavnost, ki poteka v različnih pravnih oblikah – zadruge, društva, ustanove, pridobitna in nepridobitna podjetja, vzajemne družbe itd. Na spodnji shemi lahk vidite kako se socialno podjetništvo umešča v družbo.
 
 
Tudi v Sloveniji pogosto uporabljamo različna poimenovanja. Kot bodočim socialnim podjetnikom vam zadošča, da poznate nekatere izraze, ki so določeni z Zakonom o socialnem podjetništvu. Kdo je torej socialni podjetnik? Po našem mnenju ste socialni podjetnik, če v okviru socialnega podjetja trajno proizvajate in prodajate proizvode ali opravljate storitve na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj vašega opravljanja dejavnosti. Cilje poslovanja si kot socialni podjetniki postavljate sami. Največkrat so ti povezani z vašo željo, da boste:
 

  • -  zagotavljali proizvode in storitve, ki so v javnem interesu;

  • - razvijali inovativne rešitve za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov;

  • - razvijali nove možnosti zaposlovanja, zagotavljali dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno reintegracijo ranljivih skupin ljudi;

  • - spodbujali sodelovanje ljudi, prostovoljskega dela ter družbeno solidarnost. 

Pri doseganju svojih ciljev socialni podjetniki upoštevate nekatera načela, s katerimi izkazujete svoj socialnopodjetniški značaj:
 

  • - nihče vas ne sili, da ste se ustanovili ali da delujete (prostovoljna pobuda). Prostovoljno delujejo tudi vaši člani, če jih imate (prostovoljnost delovanja);

  • - namen vaše ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve), pri čemer ste pretežno tržno naravnani (tržna naravnanost);

  • - pretežno opravljate trajno dejavnost socialnega podjetništva, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

  • - odločitve sprejemate samostojno in ste neodvisni od drugih deležnikov (neodvisnost);

  • - praviloma del dejavnosti opravljate tudi s prostovoljskim delom (vključevanje prostovoljskega dela);

  • - če imate člane, potem odločitve sprejemajo vsi po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva), v odločanje in upravljanje pa vključujete tudi druge (npr. svoje delavce, prostovoljce in uporabnike svojih storitev);

  • - kar zaslužite (presežke prihodkov nad odhodki), si ne razdelite, temveč namenite za svojo dejavnost in druge nepridobitne namene (neprofitnost delovanja);

  • - vaše poslovanje je pregledno, pri čemer omogočate nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);

  • - trajno delujete v korist uporabnikov, širše skupnosti ali članov, če jih imate (javnokoristno delovanje).

 

Navedena načela bi lahko razdelili med ekonomska in družbena, kar potrjuje, da boste kot socialni podjetnik združevali dva svetova – ekonomski in družbenokoristni. Ni pa nujno, da so v vašem primeru vsa našteta načela izpolnjena. Vendar pa socialni podjetniki vedno delite med seboj nekatere skupne lastnosti. Najpomembnejše skupne lastnosti, ki jih imate socialni podjetniki:
 

  • - podjetniški duh – ste samostojni in podjetniško usmerjeni z namenom produkcije blaga in/ali storitev,

  • - delujete v javnokoristne namene oz poskušate doseči javnokoristne cilje,

  • - presežek prihodkov nad odhodki vlagate nazaj v socialnopodjetniško dejavnost.

 

Primerjava med socialnim in klasičnim podjetništvom:

 

 

Več o socialnem podjetništvu najdete v priročniku Socialno podjetništvo, ki izhaja na tem naslovu:http://www.socialni-inovatorji.si/knjiga/socialno-podjetnistvo