Socialno podjetništvo

12.1 Pojmi

Še nekaj koristnih izrazov, s katerimi se utegnete srečati pri iskanjuv sredstev za svoje delovanje:
 
Boniteta (lat. Bonus – dober)
Dejansko pomeni neko vrednost, kakovost. Ocena bonitete nekega podjetja je tako ocena njegove kakovosti, ki jo banke izvedejo na podlagi računovodskih izkazov podjetja. Banki je boniteta izredno pomembna pri odločitvah o kreditiranju podjetij.
 
Bonitetna ocena
Pisna ocena, ki jo dajejo mednarodne agencije za oceno tveganja in ki nam pokaže stopnjo tveganja, da ne bodo izplačane obveznosti iz vrednostnega papirja (obveznice, strukturirani dolžniški instrumenti).
 
Donacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika govori o podelitvi zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge, kar nakazuje, da je predmet donacije (vsaj prvotno bila) nepremičnina. Vendar pa se izraz donacija sedaj uporablja tudi za denarna sredstva, lahko pa je dana tudi v obliki stvari ali storitev. Glede prejemnika velja, da je to lahko fizična ali pravna oseba, enako je donator sam lahko pravna oseba (npr. razni skladi) kot fizična oseba.
 
Dotacija
Dotacija so izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija ali ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge. Tu imamo že pri jezikovni razlagi dve omejitvi – predmet je denar, prejemnik pa je pravna oseba. Tudi sicer v več razglasih ministrstva lahko ugotovimo isto, npr. da je dotacija določen znesek za določen projekt. Zgolj o denarnih sredstvih je pri izrazu dotacija govora tudi v slovenskih računovodskih standardih. Predmet dotacije je denar, prejemnik je pravna oseba, donator pa je lahko tako pravna kot fizična oseba, ta denar pa je dan za določen namen.
 
Donosnost
V odstotkih izraženo razmerje med denarnim donosom in ceno naložbe ob nakupu.
 
Državna pomoč
To so odhodki ali zmanjšani prihodki države, ki pomenijo korist za prejemnika državne pomoči in mu tako zagotavljajo določeno konkurenčno prednost ter so namenjeni financiranju ali sofinanciranju programov prejemnikov državnih pomoči, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Zakon govori o uporabi državne pomoči z namenom uveljavljanja načel tržnega gospodarstva, ohranjanja konkurence ter izvajanja mednarodno sprejetih obveznosti. Poleg ekonomskega vidika pa je državna pomoč možna tudi za socialne namene in v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki. Ravno tako je gospodarska pomoč možna za spodbujanje gospodarskega razvoja manj razvitih območij, za odpravo težav v gospodarstvu, za spodbujanje kulture in varovanja kulturne dediščine. Državne pomoči se uporabljajo predvsem za gospodarske namene, da se zagotovi čim bolj tržno gospodarstvo in konkurenco.
 
Finančni načrt
Je napoved ključnih finančnih podatkov, ki določajo gospodarsko izvedljivost in nujno finančno investicijsko obveznost.
 
Garancija
Je najvišja oblika jamstva. Gre za abstraktno zavezo banke, da bo obveznost na določen dan izpolnila, ne glede na to, ali je bil posel, na osnovi katerega je do garancije prišlo, izpeljan ali ne.
 
Institucionalni investitor
Veliki investitor, pri kateremu se zbira večja količina kapitala. (npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, družbe za upravljanje, kapitalske naložbe ipd.).
 
Investitor 
Oseba, ki svoja sredstva dolgoročno investira v vrednostne papirje ali v druge kapitalske naložbe.
 
Kreditna sposobnost
Je finančna sposobnost dolžnika, da bo posojilo vrnil in plačal pripadajoče obresti. Banka jo ugotavlja na podlagi prihodkov dolžnika in jo izraža v deležu od teh prihodkov v določenem obdobju.
 
Kreditni pogoji
So določila o trajanju, zavarovanju in drugih značilnostih posojila ter pripadajočih obrestih. 
 
Mikrokrediti
V Evropski uniji praviloma z mikrokreditom razumemo posojilo pravni osebi ali samozaposlenemu do višine 25.000 evrov. Pridobitev je lahko dodatno omejena glede na višino  dohodkov prosilca ter število zaposlenih pri njem. Obenem je lahko postopek podelitve prilagojen prosilcu, posebnosti so lahko tudi pri načinih zavarovanja.
 
Hibridni kredit
Posojilo do višine 25.000 evrov, ki se lahko spremeni v primeru, da ga kreditojemalec ne more poplačati (npr. v donacijo), možen je tudi prehod iz donacije v kredit. Vsakokratni pogoji se dogovorijo s pogodbo.
 
Lastniški kapital (equity)
Predstavlja neto aktivo podjetja. Denar ali druga sredstva, ki jih v podjetje ob ustanovitvi trajno naložijo lastniki, preneseni dobički ter dodatna povečanja kapitala (z izdajo delnic ali s povečanjem lastniških deležev).
 
Poroštvo
O njem govorimo, ko nekdo jamči za nekoga drugega. V bančništvu imamo največkrat opraviti s poroštvi na področju kreditiranja, ko porok jamči, da bo dolžnik vrnil glavnico in pripadajoče obresti upniku.
 
Profil vlagatelja
Vlagateljeve osebnostne značilnosti glede odnosa do tveganja, načinov in ciljev varčevanja, njegovih finančnih zmožnosti, pričakovane ročnosti varčevanja in izkušenj ter znanj pri investiranju v vrednostne papirje.
 
Program related investment
Program related investments – PRIs so krediti, ki omogočajo nižje obresti, daljše obdobje plačila in ne zahtevajo prednostnega plačila pred npr. drugimi upniki (dobavitelji itd.), več www.primakers.net.
 
Razpršitev tveganja
Razpršitev tveganja se doseže z razpršitvijo naložb med različne finančne instrumente, geografske regije in posamezne sektorje.
 
Skladi tveganega kapitala
So specializirane finančne institucije, ki neposredno vlagajo v podjetja. Skladi tveganega kapitala financirajo predvsem visokotehnološka, hitrorastoča podjetja, ki jih imenujemo gazele.
 
Subvencija
Subvencija je denarna podpora, pomoč, navadno iz proračuna. Subvencija je ena izmed oblik državnih pomoči (taka oblika je na primer tudi posojilo). Gre za finančno pomoč pri izvedbi npr. nekega projekta ali programa. S subvencijo je lahko financirano delovanja prejemnika v celoti, lahko pa je to le del potrebnih finančnih sredstev.
 
Tvegana naložba
Naložba, ki na splošno omogoča višjo donosnost kot netvegana naložba, vendar pa obstaja možnost, da bo donosnost drugačna od pričakovane.
 
Tveganje
Nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnji tok dogodkov, oziroma nezmožnost popolnoma nadzorovati, da bi bili rezultati prihodnjega toka dogodkov enaki načrtovanim.