Socialno podjetništvo

2.2 Socialna ekonomija, nevladne organizacije

 
 
 
 
 

Podjetništvo praviloma razumemo kot gospodarsko dejavnost, s katero služimo denar. Vendar se na številnih področjih družbenega življenja izvajajo dejavnosti, ki imajo podjetniške značilnosti, a njihov cilj in namen nista povezana zgolj s pridobivanjem dobička. Govorimo o t. i. socialni ekonomiji (angleško social economy, v slovenskem jeziku včasih tudi o družbeni, skupnostni ekonomiji), ki ima dolgo zgodovino. Iz potreb po medsebojni podpori, krizah v 19. stoletju so nastajale različne vzajemne, podporne, delavske in zadružne organizacije. Vodilo ustanavljanja so bile vrednote solidarnosti in vzajemnosti. Poenostavljeno danes govorimo o socialni ekonomiji kot ekonomiji, ki je med zasebnim (poganja ga motiv dobička) in javnim sektorjem (poganja ga motiv javnega, skupnega dobrega). Nekateri teoretiki kot atribute socialne ekonomije upoštevajo še elemente neodvisnosti oz. avtonomije izvajalcev projektov socialne ekonomije, inovativnost, etiko.

Poenostavljeno danes govorimo o socialni ekonomiji kot ekonomiji, ki je med zasebnim (poganja ga motiv dobička) in javnim sektorjem (poganja ga motiv javnega, skupnega dobrega).
 
 
Tako v tujini kot v Sloveniji socialna ekonomija izgublja včasih negativen predznak, da gre za »služenje na revnih«, saj praksa kaže na številne pozitivne učinke, ki ga ima njen razvoj in kakovostno izvajanje. Posledično na socialno ekonomijo tudi ne gledamo več kot le na manjši odklon od klasičnega podjetništva, temveč kot na alternativni sistem ekonomije, ki bi moral imeti primeren družbeni pomen in vlogo, zlasti v modernih časih gospodarsko-fi nančnih kriz in krize vrednot.
 
Tudi statistični kazalci kažejo na velik potencial socialne ekonomije. V Evropski uniji (EU) socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti prispeva približno 10 odstotkov (v nekaterih državah še več – npr. v Španiji 15 odstotkov), v Sloveniji le dobra dva odstotka, kar je posledica šibkega položaja glavnih akterjev socialne ekonomije v Sloveniji – društev, zavodov, zadrug in drugih oblik nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe.
 
Navedeno ostaja velik izziv za prihodnost, obenem pa vam kot bodočim socialnim podjetnikom ponuja priložnosti, ki na zasičenem trgu socialne ekonomije ne bi bile mogoče. Kot bodoči socialni podjetnik boste tako predstavljali pomemben del socialne ekonomije. Socialno podjetništvo je namreč del socialne ekonomije, ki ima največ gospodarskih značilnosti. Socialno podjetništvo se kot tako torej umešča v presek zasebnega, neprofitnega in javnega sektorja (shema 1) ter posega v vse pore različnosti sektorjev. Povezuje različne akterje na različnih ravneh. Še vedno gre za podjetništvo, ki pa odgovarja na družbene izzive in okolje.