Socialno podjetništvo

2.5 Socialno in »klasično« podjetništvo

 
 
 

S podjetništvom imamo običajno v mislih proizvodnjo in prodajo blaga ter nudenje storitev, ko podjetniki zaznajo potrebe ljudi in družbe. Podjetniki si prizadevajo biti konkurenčni pri uresničitvi poslovne priložnosti, s tem pa pospešujejo razvoj gospodarstva ter družbe. Našteto bi lahko veljajo tudi za socialno podjetništvo. Shema 2 nazorno prikazuje dvojnost besedne zveze socialno podjetništvo, torej kaj je v socialnem podjetništvu družbenega in kaj podjetniškega.

Med obema podjetništvoma pa obstajajo praviloma razlike vsaj v namenu, ponudbi ter načinu zaposlovanja. Pri podjetništvu je namen ustvarjanje dobička. Socialno podjetništvo pa daje prednost rasti socialnega (družbenega) kapitala pred ustvarjanjem dobička. Socialno podjetništvo predstavlja tržen odgovor na reševanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj zagotavljanje družbenega blagostanja. Obenem socialna podjetja mnogokrat ponujajo storitve, ki jih podjetniki ne, saj se to ekonomsko ne izplača. In mnogokrat se v podjetniškem svetu, kjer je prevladujoč interes kapitala, težko najde mesto za zaposlovanje manj konkurenčnih posameznikov (dolgotrajno brezposelni, starejši itd.). Socialno podjetništvo uporablja veščine podjetništva (kakovost vodenja, inovativnost itd.), ki jim dodaja javnokoristne cilje. Kar pa ne pomeni, da klasično podjetništvo ni družbenokoristno, saj tudi tovrstno podjetništvo ob upoštevanju družbene odgovornosti podjetij prinaša koristi družbi. Če zgolj razmišljate o ustanovitvi podjetja in ste pomislili tudi na socialno podjetništvo, si je smotrno predhodno zastaviti vprašanje, kaj je tisto, kar vas vodi na podjetniško pot. Morda je bolje, da se lotite klasičnega podjetništva.