Socialno podjetništvo

2.6 Dejavnosti in področja socialnega podjetništva

 
 

Kot socialni podjetniki lahko opravljate različne dejavnosti. Ponavadi boste zagotavljali dodatno ponudbo proizvodov in storitev za večjo kvaliteto življenja ljudi ali bivanja v okolju. S tem boste krepili tudi družbeno solidarnost in javni interes. Pri tem skoraj ni področja družbenega življenja, kjer socialno podjetništvo ne bi bilo mogoče. Pomembno je, da vaše socialno podjetje sledi načelom, ki so opredeljena v Zakonu o socialnem podjetništvu. Zakon našteva tudi področja, na katerih lahko socialni podjetniki opravljajo svojo dejavnost. Pri teh ne gre za klasično tržno dejavnost prodaje blaga in storitev, ki je namenjena vsem, temveč so področja bolj natančno opredeljena, kakor tudi uporabniki. Podrobneje so dejavnosti opredeljene v Uredbi o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva. 

Če želite opravljati dejavnost na kakšnem drugem področju, lahko pridobite status socialnega podjetnika, če zaposlite osebe iz ranljivih skupin, kot so invalidi, dolgotrajno brezposelne osebe, iskalci prve zaposlitve, brezposelni pripadniki romske skupnosti, starejši od 55 let itd. Omenjeno razmejitev Zakon o socialnem podjetništvu imenuje glede na dva tipa. Socialno podjetje tipa A deluje na podlagi dejavnosti, ki jo opravlja, socialno podjetje tipa B pa na podlagi ranljive ciljne skupine, ki jo zaposluje.
 
Socialno podjetje tipa A:
 
  • -izvaja dejavnosti iz Uredbe o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva, 

  • -trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja in

  • -po izteku drugega koledarskega leta mora iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov.

 

Socialno podjetje tipa A lahko torej opravlja tudi ostale dejavnosti (ki niso dejavnosti socialnega podjetništva), mora pa iz dejavnosti socialnega podjetništva ustvarjati najmanj polovico svojih prihodkov.

V Sloveniji zakon našteva številna področja socialnega podjetništva,kjer socialna podjetja opravljajo svojo dejavnost. Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnost socialnega podjetništva lahko izvaja na naslednjih področjih: socialno varstvo, družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, raziskovanje, izobraževanje in vzgoja, mladinsko delo, varstvo in promocija zdravja, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja, poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanje zaposlitve in zagotavljanje dela ranljivim skupinam na trgu dela, ekološke pridelave hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja, zaščite živali, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije, razvoj zelene energije, socialni turizem, socialna trgovina, pravična trgovina, trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, kultura, tehnične kultura, ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine, amaterski športa in telesna kulture, reševanja in zaščita, spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, podporne storitve za socialna podjetja; s posebnimi zakoni se lahko opredeli tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

 
 
Socialno podjetništvo torej lahko vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Gre za zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin, ki so bile kot take prepoznane s strani zakonodajalca.
 
  • -invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; 

  • -brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo; 

  • -brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe);

  • -brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve); 

  • -brezposelnih oseb oz. težje zaposljivih oseb: nad 55 let starosti, pripadnikov romske skupnosti, mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja, ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije, ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci.

 
To obliko socialnega podjetja imenujemo tip B in lahko:
 
  •  -opravlja katerokoli dejavnost in

  • -ves čas svojega delovanja trajno zaposluje najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer ima najmanj eno tretjino takšnih delavce izmed vseh delavcev. Socialno podjetje tipa B ima lahko tako samo enega zaposlenega, v kolikor gre za osebo iz najbolj ranljivih skupin.

 

Idejo za socialno podjetje lahko dobite tudi iz tujine …
 
V Italiji zdravstveni dom poleg visokospecializiranih storitev zagotavlja tudi kulturno mediacijo, zlasti v območjih, v katerih so javne storitve slabo pokrite, s posebnim poudarkom na osebah v težkem socialno-ekonomskem položaju (npr. priseljenci).
 
Romuniji podjetje s petimi zaposlenimi in petimi prostovoljci od leta 1996 slepim zagotavlja kulturne storitve v romunskem jeziku: za ciljno skupino približno 90.000 oseb medije prilagajajo potrebam slepih (zlasti avdioknjige, avdiofilme).
 
V Franciji je podjetje leta 2004 uvedlo inovativni koncept za pranje avtomobilov brez vode in z biološko razgradljivimi proizvodi. Zaposluje nekvalificirano ali marginalizirano delovno silo in jo tako ponovno vključuje na trg dela.
 
Na Madžarskem je fundacija odprla restavracijo, ki zaposluje invalide (40 zaposlenih), nudi izobraževanje in varstvo otrok ter jim tako zagotavlja prehod na stalno zaposlitev. 
 
Na Nizozemskem podjetje zagotavlja pomoč pri branju z inovativnimi digitalnimi orodji in na igri temelječo metodo. Metoda je še posebej prilagojena hiperaktivnim otrokom ali avtistom, lahko pa se uporablja tudi pri nepismenih in priseljencih.
 
Na Poljskem zadruga, ki jo sestavljata dve združenji, zaposluje dolgotrajno brezposelne in invalide ter jim zagotavlja vrsto storitev: restavracijske storitve in storitve preskrbe s pripravljeno hrano, mala gradbena in obrtna dela ter izobraževanje za poklicno
vključevanje prikrajšanih oseb.