Socialno podjetništvo

2.7 Socialno podjetništvo v Evropski uniji

 
 
 

Socialno podjetništvo je kot koristno že dolgo prepoznano  tudi v okviru Evropske unije ter njenih članic (Evropska komisija, 2011). Gospodarska in finančna kriza zadnjih let pomeni izziv za enotni evropski trg, ki potrebuje novo, vključujočo rast, ki bo temeljila na delovnih mestih za vse. Zadovoljiti je treba vedno večje zahteve Evropejcev po bolj »etično« in bolj »družbeno « naravnanem delu, potrošnji, prihrankih in naložbah.

Da bi spodbujala »zelo konkurenčno socialno ekonomijo«, se je Evropska komisija v strategiji Evropa 2020 (Evropa 2020, 2010), vodilni pobudi Unija inovacij (2010), Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (2010) ter Aktu o enotnem trgu (2011) osredotočila na socialno ekonomijo in družbene inovacije, tako v smislu teritorialne kohezije kot tudi pri iskanju izvirnih rešitev za družbene težave, zlasti pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti. Javno posvetovanje o Aktu o enotnem trgu (2011) je vzbudilo veliko zanimanje za sposobnosti socialnih podjetij in socialne ekonomije na splošno, da najdejo inovativne odgovore na trenutne gospodarske, socialne in ponekod okoljske izzive z ustvarjanjem trajnostnih, večinoma lokalno vezanih delovnih mest, socialne integracije, boljših lokalnih družbenih storitev, teritorialne kohezije itn. Dejansko je za socialna podjetja kot akterje socialne ekonomije družbeni učinek pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje. Na trgu podjetniško in inovativno proizvajajo dobrine ter zagotavljajo storitve, presežke pa porabijo predvsem za uresničevanje družbenih ciljev. Ta podjetja so upravljana odgovorno in pregledno, saj so vanje vključeni delavci, potrošniki in drugi akterji, ki sodelujejo v poslovnih dejavnostih.
 

Komisija socialna podjetja opredeljuje kot podjetja:

  • -za katera je socialni ali družbeni cilj skupnega dobrega razlog za opravljanje poslovnih dejavnosti, kar se pogosto odraža v velikem številu družbenih inovacij;

  • -ki dobiček načeloma ponovno investirajo za uresničitev tega socialnega cilja;

  • -pri katerih se to poslanstvo odraža tudi v organizacijski strukturi in lastniških razmerjih, saj spoštujejo demokratično načelo, načelo udeležbe ter socialno pravičnost.

Sem spadajo:

 

  • -podjetja, ki zagotavljajo družbene storitve in/ali dobrine in storitve ogroženim skupinam (posredovanje pri stanovanju, dostop do zdravstvene oskrbe, pomoč ostarelim ali invalidom,   ključitev socialno ogroženih skupin, otroško varstvo, dostop do dela in izobraževanja, upravljanje oskrbe itn.) in/ali

  • -podjetja, ki pri proizvodnji dobrin oziroma zagotavljanju storitev sledijo socialnemu cilju (socialna in poklicna vključenost z zagotavljanjem dostopa do delovnih mest osebam, ki so   aradi nezadostne izobrazbe oziroma socialnih ali poklicnih težav izključene ali marginalizirane), njihove dejavnosti pa lahko obsegajo tudi nesocialne dobrine ali storitve.

 

V socialni ekonomiji je v EU zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi, kar predstavlja šest odstotkov (Ciriec, 2007) vseh zaposlenih. Sem spadajo subjekti s posebnim pravnim statusom (zadruge, fundacije, združenja, vzajemne družbe), od katerih mnogi izpolnjujejo v nadaljevanju navedena merila, in so zato socialna podjetja, kot tudi socialna podjetja s statusom običajne zasebne ali delniške družbe. Poseben pravni status socialne ekonomije je še posebej prikrojen socialnim podjetjem, saj njihov način upravljanja temelji na udeležbi in odprtosti. V študiji iz leta 2009 (Terjesen, Lepoutre, Justo in Bosma, 2011) je bil delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v socialnih podjetjih4, v Belgiji ocenjen na 4,1 odstotka, na Finskem 7,5 odstotka, v Franciji 3,1 odstotka, v Italiji 3,3 odstotka, v Sloveniji 5,4 odstotka in v Združenem kraljestvu 5,7 odstotka. To pomeni, da je eno od štirih ustanovljenih podjetij v Evropi socialno. V Belgiji, na Finskem in v Franciji je to razmerje še višje, tj. ena proti tri (Terjesen, Lepoutre, Justo in Bosma, 2011). Ta podjetja so pogosteje produktivnejša in konkurenčnejša, kot bi pričakovali. Vzrok za to sta zelo visoka osebna zavzetost delavcev in boljši pogoji dela, ki jih nudijo. Ker se na še nezadovoljene potrebe odzivajo z družbenimi inovacijami, socialna podjetja prispevajo k inteligentni rasti; ker upoštevajo svoj okoljski vpliv in dolgoročno vizijo, ustvarjajo trajnostno rast; ker se osredotočajo na človeka in socialno kohezijo, predstavljajo bistvo vključujoče rasti. Smisel njihovega obstoja je spodbujati družbene in gospodarske spremembe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Ker imajo socialna podjetja posebne lastnosti, to pogosto pomeni, da so družbeno in okoljsko zelo odgovorna. Pobuda za socialna podjetja, ki dopolnjuje hkrati sprejeto sporočilo Komisije o socialni odgovornosti podjetij5, naj bi tem podjetjem pomagala bolje unovčiti dodano družbeno vrednost.