Socialno podjetništvo

3.1 Pot do podjetniške ideje.

 
 

Vse se začne z idejo. Z dobro podjetniško idejo, ki jo umestimo v socialno podjetništvo. Toda kako do dobre ideje? Osnovno dejstvo, ki se ga morate zavedati, je, da je vsak lahko kreativen. Za začetek se morate znebiti predsodkov in omejitev, ki pogosto obstajajo samo v vaših glavah. Po tem pa si zapomnite, da vaja dela mojstra. Z vztrajnostjo, preizkušanjem in preverjanjem lastne ideje boste prej ali slej našli tako (ali pa prvo dogradili), da bo uspela. Pri tvorjenju idej pa vam bodo prav prišli tudi spodnji napotki.

Reševanje družbenega problema

Vsako socialno podjetje naj bi v prvi vrsti reševalo določen družben problem in povzročalo določen družbeni učinek. Ozrite se torej naokoli in se vprašajte, kako bi lahko spremenili svet na bolje. Večji kot je problem, več ljudi se z njim sooča in zagotovo je vsaj del teh pripravljen plačati za našo rešitev. Na primer problem nezdrave in nekakovostne hrane, ki je prepotovala pol sveta, da je prišla na naše police. Obstajajo številna socialna podjetja, ki delujejo po principu zadrug in združenj ter tako omogočajo ljudem zdravo lokalno pridelano hrano.

Izhajajte iz sebe

Katere so vaše kompetence, katera znanja in sposobnosti imate? Kakšne so vaše vrednote in katero delo vas veseli? V čem zares uživate? Katera je tista igra, ki se je ne morete naveličati? Naj bo vaše socialno podjetje vaše življenje. Poskusite razviti poslovni model tako, da nadgradite znanja in sposobnosti, ki jih že imate. Na takšni osnovi so zrasla številna (socialna) podjetja.

Interesne dejavnosti

Katere so vaše interesne dejavnosti in kakšne so možnosti, da iz njih razvijete podjetje? Ta točka se navezuje na prejšnjo, ampak nič za to. V svetu in Sloveniji poznamo številna podjetja, ki so zrasla iz hobijev in prostočasnih aktivnosti. Primer sta Ivo Boscarol (Pipistrel; jadralna letala) ali pa Igor Akrapovič (Akrapovič; izpušni sistemi).

Nadgradnja že obstoječih idej in prenos rešitev na druga področja

Noben sistem, stroj ali stvar ne deluje tako dobro, da njenega delovanja ne bi bilo mogoče izboljšati. Prav tako pa lahko dobro prakso iz ene panoge ali področja razširite še na druge. Če deluje tam, zakaj ne bi tudi tukaj?

10 poti za načrtno pot do podjetniških idej:

  • -Posnemajte uspešnega podjetnika.

  • -V lastni okolici opazujte, ugotavljajte in analizirajte, s čim so kupci blaga in storitev nezadovoljni, kaj po mnenju kupcev manjka.

  • -Razmišljajte, kako bi izboljšali manjkajoče proizvode ali storitve na trgu.

  • -Ugotavljajte, s katerimi problemi se srečujejo kupci. 

  • -Hobi spremenite v posel.

  • -Razmišljajte o izdelkih iz odpadnih materialov. 

  • -Premišljujte, kdo v družini odloča o nakupu, kdo ima denar in kdo bo izdelek uporabljal. 

  • -Iščite vrzeli oz. tržne niše, ki niso zapolnjene. 

  • -Pregledujte vire poslovnih informacij v časopisu, na rumenih straneh, internetu itd. 

  • -Obiskujte sejme. 

  • -Postavite se v vlogo konkurenta – kaj bi izboljšali, popravili itd.

Gary Hamel (2012), ki se z raziskavami poslovnih modelov ukvarja že več desetletij, v svoji svetovni uspešnici What Matters Now v kriznih časih razlikuje med več kategorijami inovatorjev. Podjetja deli na rakete (iz nič ustvarijo veliko), zmagovalce (z vztrajnim inoviranjem izboljšujejo poslovne procese), artiste (inovacij se lotevajo kot umetniških projektov, ki pa niso takoj prepoznane kot takšne), kiborge (zavezani k inovacijam) ter prerojene inovatorje (podjetja, ki drvijo v »prepad«, a se zadnjem hipu z inovacijo rešijo). Podjetij, ki ne inovirajo, tako sploh ni.

Za boljše razumevanje pojma družbene inovacije je koristno razlikovati med idejo, invencijo, potencialno inovacijo ter inovacijo –sledijo si tudi časovno in sovplivajo na fazo inoviranja, v kateri smo. Ideja je rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev ali izvedbo česa. Je zamisel. Ideja (še) ne rešuje problema niti ne pomeni, da je to pravi korak do rešitve določenega problema. Invencija je nova zamisel, ki je obetavna in rešuje problem ali nerešeno potrebo, ni pa nujno, da se v prihodnosti izkaže kot uporabna. Je rezultat raziskovalnega dela. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces ali sistem. Možna je zaščita in trženje pravice intelektualne lastnine, če je tehnično izvedljiva in funkcionalna. Potencialna inovacija pa je do uporabnosti dognana invencija, ki pa še ni dala nove koristi, ki bi bila potrjena na trgu. Je rezultat razvoja, ki se pojavi v obliki izdelave prototipa ali uspešno izvedene poskusne proizvodnje. Možni sta zaščita in trženje pravice intelektualne lastnine, npr. patenta, preden je proizvod skomercializiran. Kot zadnja stopnja pa se pojavi inovacija. Je uporabna novost, katere ko ristnost se je potrdila na trgu. Prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja ugleda podjetja, omejevanja konkurence itn. Je rezultat razvojno-raziskovalnega dela, pri katerem je za realizacijo na trgu potreben celovit poslovni pristop.