Socialno podjetništvo

3.2 Posebnosti pri socialnopodjetniških idejah

Podobno kot pri podjetniških idejah je tudi pri socialnopodjetniških pomembno razumevanje težav in potreb, ki so obenem lahko priložnost za vašo dejavnost na trgu. Navadno (bodoči) socialni podjetniki relativno dobro poznajo socialne probleme v družbi, večje težave, povezane z začetkom dejavnosti, so vsaj tri.
 
Prepoznati, ali je določen družben problem dovolj pomemben in prepoznaven kot problem, ki ga je mogoče in smiselno reševati.
Precej težav v družbi je povezanih s kompleksnimi okoliščinami in smiselno je oceniti objektivne okoliščine, od katerih bo odvisna uspešnost vašega podjema. Npr. če morate za uspešno izvajanje svoje bodoče dejavnosti pri reševanju problema doseči spremembo zakonodaje, potem je vredno premisliti in realno oceniti čas ter vložek, ki bo potreben za dosego sprememb. Sicer je težavnost prepoznavanja družbenih problemov v marsičem povezana z vašo umeščenostjo v družbene procese. Večji, intenzivnejši stik imate s strankami, uporabniki, posamezniki, ranljivimi skupinami, večja je verjetnost, da boste imeli dober pregled nad družbenimi problemi. Spremljanje medijev in objav v njih je dodatno orodje. Dobri stiki z različnimi deležniki (svetovalne službe, nevladne organizacije, javni sektor itd.) so pomembni za širše razumevanje konteksta problemov. Za oceno družbenega problema je pomembno pridobiti kar največ podatkov o njem (obseg, značilnosti, razlogi itd.), pomembno pa je tudi oceniti stroškovno plat problema in prepoznati, kdo je nosilec teh stroškov.
 
Proces iskanja rešitve za problem.
Prepoznati možne rešitve za učinkovito reševanje družbenih problemov ni preprosto. Včasih smo prepričani, da imamo rešitev za določen problem, pa se v postopku (npr. priprave projektnega predloga, poslovnega načrta itd.) izkaže, da rešitev ni tako domišljena, kot se je zdelo. Še zahtevnejši je proces iskanja rešitev za probleme, kjer rešitev ni tako očitna, ali pa je problem učinkovito rešljiv samo z inovacijo, ki še ni znana. Zato je iskanju rešitve in njene optimizacije treba nameniti posebno pozornost in čas. Hitenje pri razvoju rešitve se kasneje ponavadi izkaže za škodljivo.
 
Ni preprosto prepoznati, ali je določena rešitev, ki sicer potencialno rešuje družbeni problem, sploh primerna za začetek socialnopodjetniške dejavnosti.
Mnogokrat je tovrstne dejavnosti možno izvajati na podlagi npr. nepovratnih sredstev (donacije, subvencije itd.), niso pa nujno primerne za izvajanje v obliki socialnopodjetniške dejavnosti. Zlasti socialni podjetniki, pri katerih prevladuje »socialna « žilica, se morajo  zavedati, da mora socialnopodjetniška dejavnost temeljiti tudi na zdravem finančnem poslovanju.
 
Kralji ulice, Luna Jurančič Šribar
Dejavnost posredovalnice rabljenih predmetov se je razvijala postopoma, nastajala in oblikovala se je na podlagi splošne usmerjenosti društva Kralji ulice, ki temelji na prepoznavanju in sprotnem odzivanju na potrebe ljudi, ki doživljajo brezdomstvo. Ideja posredovalnice se je v praksi oblikovala tudi kot odziv na pričakovanja javnosti oziroma podpornikov, ki so nam v društvo samoiniciativno prinašali odvečne stvari. Na drugi strani se je vse bolj kazala potreba in želja po dodatnem vključevanju brezdomnih ljudi v polje dela, saj jih državne zaposlovalne institucije in sam trg dela velikokrat niso zmožni vključiti in jih niti ne dosežejo. Družbeni problem smo torej prepoznali v temeljni potrebi razvijanja bolj senzibilnega odnosa tako do ljudi kot do stvari v zahodni ekonomiji.