Socialno podjetništvo

3.3 Koraki družbenega inoviranja

 
 
Za razumevanje namena družbenih inovacij je pomembno, da jih razumemo kot skupni imenovalec za prepoznavanje družbenih problemov in iskanje učinkovitih rešitev zanje. In pri njihovem razvoju ste ključnega pomena ravno socialni podjetniki (Palmas, 2011).  Vendar so med družbenimi inovatorji uspešne tudi države, zasebni profitni sektor in posamezniki.
 
Socialno podjetništvo ima lahko več »obrazov« – praviloma je razumljeno kot izvajanje dejavnosti, ki ima za uporabnike posameznike iz ranljivih skupin ali pa so ti vključeni v proces izvajanja. Te dejavnosti niso nujno inovativne za razliko od inovativnega družbenega podjetništva, kjer si prizadevamo za razvoj inovativnih rešitev za doseganje družbene koristi ob hkratnem doseganju ekonomskega učinka (npr. prek prodaje izdelkov in storitev ali prek ustvarjanja prihranka za različne naročnike, javne blagajne, h kateremu prispeva družbena inovacija – več o tem v poglavju o družbeno učinkovitih programih).
 
Socialni inovatorji prihodnosti se osredotočamo predvsem na družbeno inoviranje. Še vedno se pojavlja težava različnega razumevanje termina v različnih okoljih kot tudi različni pristopi k definiranju. Nekaj poskusov definiranja družbenih inovacij:
 
  • -Družbene inovacije so aktivnosti in storitve, katerih namen je zadovoljiti socialne potrebe, in se izvajamo v organizacijah, katerih primarni nameni so socialni (Mulgan, 2006).

  • -Družbene inovacije so inovativne rešitve za družbeni problem, pri čemer so rešitve učinkovitejše, zadostnejše in trajnejše kot obstoječe, njihov učinek pa ni namenjen posameznikom, temveč primarno družbi kot celoti. (definicija s stališča procesa upravljanja)

  • -Družbeno (socialno) inoviranje je kompleksni proces razvoja novih produktov oz. storitev, ki prinašajo trajne in učinkovite spremembe utečenih ravnanj v družbenem sistemu.

  • -V okviru Evropske unije ni enotne definicije družbenih inovacij, večkrat pa jih opredeljujejo kot proces razvoja domiselnih rešitev v socialnopodjetniškem okolju z namenom najti rešitve za družbene potrebe in težave, pri katerih trg in javni sektor nimata odgovorov.

 

Razvoj družbenih inovacij za socialnega podjetnika ni nezahteven proces, koristna so številna znanja in veščine. Vendar se lahko poleg formalnih znanj na področju družbenih inovacij veliko naučimo iz primerov in praktičnih izkušenj ter mnogokrat učinkovito razvijemo rešitve tudi brez hudega formaliziranja. Radovednost, iznajdljivost in vztrajnost so cenjene lastnosti. Namesto zakaj?, kot se ljudje običajno sprašujejo, se boste kot inovator raje spraševali zakaj ne?.
 
Pri tem so nam lahko v pomoč različne tehnike in metode. Najučinkoviteje pa bo, če zaprosimo za pomoč pri procesu strokovnjake, ki nam lahko s temi tehnikami močno olajšajo proces in prihranijo čas, obenem pa še povečajo uporabnost in domiselnost naših inovacij. Tudi pri družbenem inoviranju so metode in tehnike kombinacija znanj, veščin in tehnik s številnih področij – tehnik za vključevanje javnosti, postopkov oblikovanja politik, tehnoloških procesov, gospodarskih procesov, moderiranja itd. Nekatere med njimi se uporabljajo načrtovano in zavestno, druge spontano, značilnost je delno t. i. »simptom svobode« – prostost pri odločanju, kako oblikovati proces inoviranja. Ne nazadnje tudi zato, ker gre za relativno nove procese, obenem pa družbeno inoviranje posega na zelo različna področja družbenega življenja (zdravje, varstvo okolja, sociala itd.).
 
V nekaterih primerih inovatorji razvijajo rešitve sami, v drugih je pravilo tesno sodelovanje s ciljnimi skupinami in deležniki, na katere bo inovacija imela vpliv. Poglejmo nekaj koristnih orodij, razdeljenih glede na časovno fazo inoviranja:
 
Murray, Caulier-Grice in Mulgan v svoji knjigi The open book of social innovation definirajo šest korakov (shema 5), ki vodijo do uresničitve družbene inovacije. Koraki si ne sledijo vedno po vrsti in včasih je potrebno, da med enim in drugim korakom preteče nekaj časa, v katerem lahko zberemo povratne informacije o že narejenem. Kljub temu pa skupaj tvorijo uporabno shemo podpornih aktivnosti, ki jih inovatorji in inovacije potrebujejo, da zrastejo in zaživijo.
 
Spodbude, inspiracije in diagnoze
Nižanje sredstev za javno porabo, splošna kriza, dvig stopnje revščine, različne strategije in usmeritve. Na tej točki zapišemo vsa področja, ki potrebujejo inovacijo – izboljšavo. Zraven pišemo tudi vse ideje in zamisli, ki se nam utrnejo. Naj kreativna domišljija vodi do novih možnosti. Na tej stopnji je treba problem razrezati na manjše kose in ga temeljito analizirati. Poiskati moramo izvor problema in ne samo njegove simptome. Nekaj primerov tehnik:
 
  • -tehnike za sprožitev postopka, inspiracijo: izkušnje drugih držav, spremljanje državnih poročil, učenje skozi krizo, ciljno orientirani študijski obiski, inoviranje skozi novo znanje, kreativna srečanja itd.

  • -tehnike za identifikacijo, formulacijo problema: banke idej (ideas banks), knjige pritožb, forumi, kritični prispevki storitev in produktov, raziskava uporabniške izkušnje, identificiranje razlik, mapiranje sistema, raziskave, učenje skozi sodelovanje, inovacije univerzitetnega sistema itd.

  • -tehnike za spodbujanje predstave o rešitvah: tehnike kreativnega mišljenja, metode oblikovanja storitev (service design, product design), metode participacije deležnikov (participatory design), pregled ekstremov, metode, ki temeljijo na umetnosti, bazarji inovacij, hitre in počasne metode prototipiranja, odprta testiranja, beta testiranja, eksperimentalne cone itd.

 

Predlogi in ideje
Postavljanje pravih vprašanj je prvi korak v iskanju pravih odgovorov. Toda ko imamo postavljeno pravilno vprašanje, so na voljo številne metode in poti, ki nas lahko pripeljejo do uporabnih rešitev. Lahko uporabljamo metode, ki razvijajo kreativnost in nove ideje, npr. tekmovanja, nagradni skladi, spletne platforme, banke idej itd. Ideje lahko zbiramo tudi med občani, uporabniki, zaposlenimi, v drugih sektorjih/panogah, lahko pa jih uvozimo iz tujine. Za končni uspeh inovacije pa je ključno, da že v proces njenega nastajanja vključimo čim širši krog različnih
deležnikov in interesentov.
 
Prototipi in pilotni poskusi
Za ideje je nujno, da jih izpopolnjujemo skozi preizkuse v praksi. Zelo redko se namreč pojavi ideja, ki je že v polnosti formirana. Za sodobno socialno podjetništvo je značilno, da namesto dolgega (in dragega) razvojnega obdobja ideje hitro aplicira v prakso, kjer jih nato pili. Ideja nastaja skozi številne stadije majhnih izboljšav in pri tem se sooči s številnimi težavami: ali je produkt sploh izvedljiv, kako dostaviti storitev, ali se produkt ekonomsko izplača, kako lahko pocenimo proizvodnjo. Ključno v tej fazi je, da delujemo hitro, imamo čim nižje stroške ter da dobivamo povratne informacije s strani potencialnih kupcev/uporabnikov in strokovnjakov.
 
Ohranjanje
Le majhen delež idej bo preživel celoten proces in bo tudi v resnici zaživel. Ko začnemo določeno problematiko reševati na nov način – z novo idejo, se pogosto pojavijo številne alternativne poti reševanja iste problematike. Zato je izboljševanje še naprej potrebno. Ključen je seveda odziv ciljne publike, zanemariti pa ne smemo tudi različnih evalvacijskih metod. Vaša naloga je, da presodite, kaj šteje za uspeh in kaj za neuspeh. Prav tako se morate odločiti, katere inovacije boste pustili pri življenju. Preveč inovacij lahko odvzema energijo in resurse tistim, ki imajo zares velik potencial. V javnem sektorju pomeni ohranitev inovacije njeno integracijo v proračun. Zunaj javnega sektorja pa pomeni, da mora ideja preživeti na trgu – torej da morate s svojo storitvijo/produktom sami pokriti vse stroške.
 
Širjenje
Na tej stopnji imamo številne možnosti in strategije, kako se lahko širimo. Lahko rastemo organizirano, na primer skozi licenciranje, franšizing naših aktivnosti. Lahko pa je širjenje neorganizirano, torej da naša ideja nekoga navdihuje ali pa da nas nekdo preprosto posnema. Bodite pozorni na to, kje vse vaša ideja dobiva pozornost. Morda v vas potencial prepoznajo tudi odločevalci in vaša ideja postane uspešen model reševanja problematike –to pa je običajno povezano z bolj dostopnimi javnimi financami. Predvsem pa se pri širjenju zanesite na izmenjavo idej in znanj z drugimi organizacijami.
 
Sprememba v sistemu
To je končni cilj družbene inovacije. Sprememba sistema je ponavadi interakcija družbenih gibanj, poslovnih modelov, zakonodaje in regulativ, podatkov ter infrastrukture in seveda popolnoma novega načina razmišljanja in obnašanja. Pri tem pogosto trčimo na prejšnjo ureditev področja. Za uspeh je potrebno, da je inovacija ekonomsko uspešna, podprta z novimi tehnologijami, dobavnimi verigami, institucijami, znanjem, in regulatorno fiskalno podporo. Družbena inovacija pogosto pomeni spremembe v javnem ter zasebnem sektorju in običajno je potrebno precej časa, da se uveljavi.