Socialno podjetništvo

5.10 Evropska unija in financiranje socialnega podjetništva v prihodnosti

Prepričanje Evropske unije je, da je treba socialnim podjetjem omogočiti, da v isti meri koristijo prednosti enotnega evropskega trga kot ostala podjetja. To velja zlasti za velika podjetja, ki se lahko širijo med kontinenti ali zgolj med državami. Vendar pa tudi za mala socialna podjetja, ki so navadno dejavna samo na lokalni ravni, veljajo pravila enotnega trga o bančništvu, dostopu do strukturnih skladov ali izvajanju pravil o javnem naročanju.
 
Socialna podjetja težko najdejo zlasti finančna sredstva, višina teh pa je odvisna od njihove stopnje razvoja (idejna podpora, razvoj pilotnih projektov ali prototipov, širitev v velikem obsegu). Zaradi omejitev pri prerazporeditvi dobička ali zaposlovanju ogroženih oseb imajo kreditodajalci ali potencialni investitorji pogosto občutek, da so ta podjetja bolj tvegana in manj dobičkonosna. Socialna podjetja pogosteje pestijo težave zaradi nepopolnosti na finančnih trgih (razdrobljenost, pomanjkanje vseevropskih platform za kredite itn.). Zaradi tega investitorji ne poznajo dovolj dobro družbenih učinkov nekaterih skladov za solidarnostne naložbe. Tudi dostop do javnih sredstev še vedno pogosto otežujejo preveč togi ali preveč birokratski sistemi. Socialna podjetja imajo npr. težave pri dostopu do strukturnih skladov, če upravni organi financirajo samo kratkoročne projekte. Tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni so programi zaradi njihovega ogromnega števila za mala podjetja le težko dostopni.
 
Zato Evropska komisija meni, da je sistem financiranja za socialna podjetja v primerjavi s sistemom drugih podjetij premalo razvit. Vedno več investitorjev želi poleg finančnega dobička podpirati tudi dolgoročne cilje splošnega interesa naložb ter tako doseči tudi socialne in okoljske rezultate. Poleg socialno odgovornih naložb, za katere sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij že vsebuje ustrezne predloge, bi evropski instrument, ki bi podpiral financiranje socialnih podjetij, zasebne in javne akterje spodbujal, da bi s kapitalsko udeležbo ali posojili povečali svoje naložbe v ta podjetja. Obenem naj bi Evropski investicijski sklad, in znotraj njega skupina Evropska investicijska banka, uvedel evropski instrument za lastniški kapital (ESIEF10) za naložbe v socialno usmerjene sklade. Za številna socialna podjetja je dostop do kreditov pogoj za njihovo ustanovitev in razvoj. Ker pa so slabo poznana ali pa veljajo za tvegana, še težje najdejo potrebna sredstva kot MSP.
 
Ključni ukrep št. 1
Na podlagi Akta o enotnem trgu vzpostavitvi evropski regulativni okvir za sklade za financiranje socialnega podjetništva, ki naj bi socialnim podjetjem zagotavljal lažji dostop do finančnih trgov.
 
Ključni ukrep št. 2
Olajševati dostop do mikrokreditov v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress ter ta instrument razviti z okrepitvijo institucionalnih zmogljivosti v okviru programa Evropske unije za socialne spremembe in družbene inovacije za obdobje 2014–202011 ter bolje analizirati, spodbujati in olajšati pravno in institucionalno okolje mikrokeditov.
 
Evropska komisija želi države članice spodbuditi, da pripravijo obsežnejše in učinkovitejše podporne ukrepe, da bi se evropska sredstva črpala za potrebe razvoja socialnega podjetništva Temu sta namenjena zlasti dva ukrepa:
 
Ključni ukrep št. 3
Uvedba evropskega finančnega instrumenta s sredstvi v višini 90 milijonov evrov ter tako socialnim podjetjem z naložbami v sklade za solidarnostne naložbe, instrumenti za lastni kapital in financiranje dolga zagotoviti lažji dostop do finančnih sredstev za ustanovitev, razvoj in širitev.
 
Ključni ukrep št. 4
Komisija je predlagala, da se od leta 2014 v uredbe o Evropskem skladu za razvoj podeželja in evropskih strukturnih skladih uvede prednost za naložbe v socialna podjetja, da se zanje ustvari jasna pravna podlaga ter se državam članicam in regijam tako omogoči, da v programe strukturnih skladov in Evropskega sklada za razvoj podeželja v obdobju 2014–2020 vključijo usmerjene ukrepe.