Socialno podjetništvo

5.4 Kako financirati dejavnost socialnega podjetja?

 
 
 
 
 
 
Za poslovanje potrebujemo finančna sredstva. Namenoma bomo zanemarili notranje vire financiranja (nerazdeljen dobiček in amortizacija) ter poskušali odgovoriti predvsem na najpogostejše vprašanja, ki nam ga zastavljate – kje in kako dobiti finančna sredstva za financiranje socialnopodjetniške dejavnosti. Praviloma podjetniki ustvarjate dohodke s prodajo blaga in storitev na trgu (več o tem v poglavju o pripravi poslovnega načrta), lahko pa svojo finančno stabilnost zagotavljate tudi na druge načine.
 
Prvi in najpomembnejši del prihodkov socialno podjetje ustvari na trgu!
 
Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se spodbujanje razvoja socialnega podjetništva zagotavlja prek izvajanja različnih ukrepov:
 
  • -spodbujanja socialnega podjetništva,

  • -oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja,

  • -spodbujanja zaposlovanja in

  • -ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja.

 
Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva zajemajo finančne in druge ukrepe za promocijo socialnega podjetništva, za razvoj sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo, za zagotavljanje sredstev za vzpostavitev sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, za razvoj  podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona, za vključitev občin v izvajanje politik in ukrepov, za iskanje novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vključno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.
 
Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja zajemajo finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih, tehničnih in drugih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji za socialna podjetja, sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter druge ukrepe za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja, katerih ciljna skupina so osebe, ki ustanavljajo ta podjetja. Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v njem in izhajajo iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki jim je namenjeno socialno podjetništvo.
 
Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, prek skladov za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja. Pri razvoju socialnega podjetništva so zlasti v svetu v zadnjih letih uporabili vrsto inovativnih oz. alternativnih virov in načinov financiranja. Tudi ti so namreč lahko pomembni za zagon oz. delovanje socialnega podjetja, zlasti v primerih, ko so klasični viri nezadostni ali niso na voljo.
 
 
DONACIJE, SPONZORSTVA, ČLANARINE
 
Klasične nevladne organizacije, ki se ukvarjajo tudi s socialnopodjetniško dejavnostjo, del sredstev pridobijo z donacijami, sponzorstvi, članarinami. Gre za finančna sredstva, ki jih za vaše delo namenijo pravne osebe (npr. podjetja) ali posamezniki, ki finančno podprejo vašo dejavnost. To lahko storijo tudi v okviru možnosti, ki jih omogoča davčna zakonodaja (npr. namenitev dela dohodnine za vaše delovanje).
 
 
NEPOVRATNA SREDSTVA
 
Drug način financiranja so nepovratna sredstva (dotacije, subvencije), ki jih lahko pridobimo iz javnih sredstev (država, lokalne skupnosti), iz sredstev Evropske unije ter drugih financerjev (različne tuje zasebne fundacije, veleposlaništva itd.). Praviloma se prijavite na javni razpis, tako da pripravite projekt oz. program in za njegovo izvedbo pridobite sredstva razpisodajalca, potem pa poročate o izvedbi. Gre za nepovratna sredstva, ki vam jih torej ni treba vrniti, če ste izvedli projekt, kot je bilo dogovorjeno. Izkušnja nepovratnih sredstev Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je v letu 2009 z javnim razpisom izbralo devet pilotnih projektov socialnega podjetništva, sofinanciranih iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Po dveh letih izvajanja projektov so se pokazali sledeči izzivi, ki terjajo nadgradnjo projektov:
 
  • -premajhna fleksibilnost klasičnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (npr. usposabljanje na delovnem mestu, ki je bilo podlaga za vključevanje ranljive ciljne skupine v usposabljanje, saj le to zahteva stoodstotno angažiranost vključenih, kar pa pri določenih ciljnih skupinah ni mogoče pričakovati – npr. osebe z motnjami v duševnem zdravju ipd.);
 
  • -problem pomanjkanja finančnih spodbud, kot obstajajo za zagon klasičnih podjetij;
 
  • -problem pomanjkanja podjetniških znanj in znanj trženja, saj je večina izvajalcev projektov do sedaj delovala na področju sociale in ne na področju ekonomije in trženja;
 
  • -problem dela na črno, ki v nekaterih dejavnostih, za katere je bilo mišljeno, da predstavljajo »tržne niše«, dejansko že pokriva povpraševanje na trgu (omenjene so predvsem gostinske storitve, npr. catering, socialne storitve, npr. nega na domu, komunalne storitve, npr. zbiranje in preprodaja odpadkov);
 
  • -nekateri upravičenci so imeli težave z vključevanjem ranljive ciljne skupine kljub vedno višji stopnji brezposelnosti. Predvsem so te težave imeli tisti upravičenci, ki so jim bili udeleženci napoteni s strani Zavoda RS za zaposlovanje, vzrok je bila nezainteresiranost ciljne skupine za vključevanje v aktivnosti ter premajhni finančni prejemki iz naslova vključitve v projektne aktivnosti;
 
  • -problem premajhne tržne prepoznavnosti storitev in produktov, ki jih izvajajo socialna podjetja, npr. da bi ljudje raje kupovali izdelke in storitve od takih kot pa od klasičnih tržnih subjektov;
 
  • -problem premajhne zainteresiranosti lokalne skupnosti za sodelovanje in povezovanje s tovrstnimi projekti in iniciativami.
 
Ob podanih izzivih je vsekakor treba dodati, da socialno podjetništvo kot cilj delovanja zajema predvsem doseganje pozitivnega socialnega učinka ter učinkovitejšo socialno aktivacijo, in ne dobičkonosnosti kot prioritete poslovanja. Iz tega razloga lahko trdimo, da socialno podjetništvo prednostno predstavlja predvsem odgovor na premajhno vključenost (ranljivih skupin) na trg dela, pri tem pa vključuje tudi pomemben element družbene odgovornosti. V letu 2012 je MDDSZ objavilo 2. razpis za financiranje socialnega podjetništva, v katerem je upoštevalo tudi rezultate prvega razpisa.
 
Pomemben vir (nepovratnih) sredstev lahko predstavljajo razpisi Evropske unije. Med njimi ločimo t. i. decentralizirane in centralizirane programe. V prvem primeru se praviloma prijavljate prek posredniških teles (npr. različna ministrstva v Sloveniji), v drugem direktno pri razpisnikih v Bruslju. Evropski denar priteka po t. i. programskih obdobjih (2007–2013, 2014–2020). Med decentraliziranimi programi so za socialne podjetnike zanimivi zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropski socialni sklad (ESS). Prednostna področja za financiranje se določajo na podlagi prioritet, ki jih določi država članica in jih uskladi z EU. V okviru ESRR smo tako npr. v obdobju 2007–2013 sodelovali v petih čezmejnih programih (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška, IPA – Jadranska pobuda), štirih transnacionalnih programih (območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) ter štirih medregionalnih (Interreg IVC, Interact II, Espon, Urbact). Najzanimivejši centralni programi so 7. okvirni program, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, LIFE+, MEDIA, Kultura, Evropa za državljane in Progress. Delno decentralizirana sta Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji.
 
Skupna (slaba) značilnost sredstev EU je administrativna zahtevnost, potrebno je namreč zelo natančno poročanje o porabi, slaba fleksibilnost v primeru spremenjenih potreb (npr. sprememba vašega projekta zaradi spremenjenih potreb je težaven proces, če sploh mogoč) ter problem financiranja z zakasnitvijo. Slednji zahteva, da sredstva zalagate, kar je ponavadi precejšen problem. Omejitev je lahko tudi pravilom de minimis, ki določa maksimalni znesek (200.000 evrov v treh letih), ki ga lahko pridobite iz sredstev EU v nekem časovnem obdobju. Evropska sredstva so sicer na voljo (poleg javnih razpisov) tudi prek nekaterih drugih mehanizmov, zlasti prek javnih naročil za opravo storitev. Na voljo pa so tudi specializirana sredstva nekaterih institucij – takšen je npr. European Investment Fund z možnostjo mikrokreditiranja oz. garancij.
 
 
 
KONCESIJE
 
Financiranje dejavnosti iz naslova pridobitve koncesij oz. različnih oblik izvajanje javnih pooblastil je naslednja možnost. Številni zakoni določajo podlago za financiranje javnokoristne dejavnosti na podlagi koncesije. Npr. Zakon o igrah na srečo ureja financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, pri čemer smejo klasične igre na srečo trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniške družbe, ki pridobijo posebno koncesijo. V nekaterih primerih nevladne organizacije same izvajajo določene naloge na podlagi koncesije ali javnih pooblastil (npr. Zakon o gasilstvu), v nekaterih primerih je financiranje individualnih organizacij urejeno s posebnim zakonom (npr. Zakon o Rdečem Križu Slovenije).
 
 
JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA
 
Financiranje dejavnosti iz javno-zasebnega partnerstva kot četrta možnost je lahko zanimivo tudi za socialne podjetnike. Javno-zasebno partnerstvo sicer opredeljuje 2. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu – gre za razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, če so ti v javnem interesu. Tovrstna partnerstva so lahko v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem ali upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti v javnem interesu. Tri ključne značilnosti za izvedbo partnerstva so:
 
  • -projekt mora biti vsaj deloma v javnem interesu, interes pa mora ugotoviti in opredeliti javni partner (na nivoju države je to vlada, na nivoju občine pa občinski svet);
 
  • -med partnerjema mora iti za delitev tveganja. Če zasebni partner ne prevzame vsaj dela tveganja, gre za navadno javno naročilo(Ferk in Ferk, 2008);
 
  • -ekonomičnost projekta, saj zasebni sektor ponavadi ne vstopa v tovrstne projekte brez ekonomskega interesa (odstop od tega bi lahko bilo npr. sodelovanje investitorjev, ki imajo primarno interes za doseganje družbenega učinka).
 
 
DOLŽNIŠKI KAPITAL
 
Peti način, pogost v gospodarstvu, je t. i. dolžniški kapital. Torej si denar izposodimo, da bomo nekaj razvili ali izvedli, seveda moramo sredstva v dogovorjenem znesku vrniti (povratna sredstva). Krediti, hibridni krediti, mikrokrediti, garancije, trajnostno bančništvo ter povratna sredstva različnih javnih institucij (npr. Slovenski podjetniški sklad) so takšne narave. Za pridobitev kredita v banki se bo treba kar potruditi. Poleg podatkov o vašem podjetju in vas je pomembno predstaviti zlasti informacije o dejavnosti, ki jo boste s kreditom financirali. Če pobrskate po spletnih straneh, lahko najdete tudi primere vprašalnikov, ki jih je treba izpolniti za pridobitev kredita. Nekatera podjetja pa imajo posebno ponudbo za svoje komitente oz. v njihovem okviru delujejo podjetniški centri. Krediti so na voljo tudi za tiste, ki šele iščejo finančna sredstva za zagon podjetja (t. i. start up kredit). V teh primerih so krediti praviloma dostopni, če ste komitent banke, če podjetje ni starejše od treh let in ima inovativno podjetniško idejo. Ponavadi izpolnite obrazec z osnovnimi podatki ter predstavitvijo svoje podjetniške ideje.
 
Ponudba produktov in storitev socialnih bank je namenjena predvsem ustanovam, podjetjem in posameznikom, ki deluje-jo in ustvarjajo pozitiven vpliv na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja, ekologije, kulture, dobrodelnosti idr. Cilj socialnega bančništva je nudenje finančnih sredstev in finančnih orodij dobrodelnim ustanovam, prostovoljskim in socialnim organizacijam ter socialnim podjetjem, ki tako uspešneje poslujejo, hkrati pa ohranjajo in razvijajo svoje poslanstvo. Svoj ekonomski vpliv socialne banke izvajajo tudi s ponudbo posameznikom in podjetjem, ki želijo izboljšati socialni položaj.
 
Socialne banke lahko razdelimo v dve skupini – blažilci revščine (socialne banke na jugu) in etične banke (socialne banke na severu). Skupini bank se razlikujeta glede poslanstva, investiranja in organizacijske strukture. V svetu je banka Triodos z bilančno vsoto 2,7 milijarde evrov konec 2008 največja med socialnimi bankami. Socialne banke se po višini bilančne vsote, številu strank in višini danih posojil ne morejo primerjati z največjimi svetovnimi finančnimi institucijami, vendar pa so navedene socialne banke na nacionalnem nivoju konkurenčne, mnoge med njimi pa imajo tudi regionalne podružnice.
 
Večina produktov in storitev socialnih bank je enaka produktom in storitvam, ki jih ponujajo konvencionalne banke z dodatkom socialnega, okoljskega in etičnega kriterija. Finančni donos večine njihovih produktov se ne razlikuje bistveno od donosnosti primerljivih produktov običajnih bank. Razlika je v investicijski ponudbi, saj socialne banke praviloma ponujajo le investicije v socialno odgovorne naložbe in sklade (prepovedane so naložbe v industrijo alkohola, orožja, igralništva, nuklearne energije, pornografije itd.). Investicije ne smejo prinašati koristi podjetjem in institucijam v finančnem sektorju.
 
Trajnostno bančništvo (mnogokrat imenovano tudi socialno oz. etično) je bančništvo, katerega cilj je pozitiven vpliv na družbo, okolje, kulturo in ekonomijo. Ta vpliv socialne banke dosegajo z izvajanjem običajnih bančnih funkcij, z računi, depoziti, krediti, investicijami in drugimi bančnimi produkti ter storitvami s socialnim poudarkom.
 
Socialne banke imajo v svoji ponudbi tudi mikrokredite, ki jih konvencionalne banke ponujajo v manjšem obsegu in se od običajnih kreditov razlikujejo po tem, da so brez zavarovanja in da ni treba predložiti poročila o preteklem poslovanju. Glavni cilj je pomoč podjetnikom in posameznikom k izboljšanju socialnega položaja. Pojavljajo se kritike na račun visoke obrestne mere tovrstnih kreditov, ki je lahko upravičena le v primeru, da je finančni donos kreditojemalca višji, kot je obrestna mera. Zadnja leta na trg, ki so ga do sedaj pokrivale le socialne banke, s ciljem po doseganju čim večjih dobičkov, vstopajo konvencionalne banke s svojo prilagojeno ponudbo predvsem »zelenih in socialno« orientiranih produktov. Glavni izziv socialnega bančništva prihodnosti so novi produkti in storitve. Vloženi kapital v socialne banke mora biti investiran v projekte, podjetja in posameznike, ki resnično pozitivno vplivajo na družbo, okolje in trajnostni razvoj. Ustvariti je treba mehanizme, da bodo novi produkti in storitve za banke dobičkonosni, le tako bodo banke rasle in povečevale svoj družbeni učinek. Rast socialnih bank in povezovanje v močnejše skupine je pogoj, da se povečuje tudi vpliv, ki ga imajo na družbeno okolje. V prihodnosti bodo morale socialne banke izmeriti ter jasno in pregledno prikazati družbeni učinek svojih produktov in storitev ter povezavo med družbenim in finančnim izkupičkom. V Sloveniji nekatere klasične banke že ponujajo tudi produkte in storitve, ki jih je mogoče umestiti v trajnostno bančništvo. 
 
 
DOLŽNIŠKI KAPITAL V OKVIRU PODPOR IN FINANCIRANJA ZA PODJETNIŠTVO
 
Kot socialno podjetje imate pod določenimi omejitvami možnost dostopa do storitev in podpore, ki so na voljo klasičnemu podjetništvu. Dostop ni mogoč za socialna podjetja, katerih statusno pravna oblika je ustanova, društvo ali zasebni zavod, kar velja za večino nevladnih organizacij. Sprejeti Zakon o podpornem okolju za podjetništvo sicer omogoča, da programe za oblikovanje podjetniškega okolja izvaja Javna agencija RS
 
za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ali drugi subjekti na podlagi javnega pooblastila. Zakon podjetjem zagotavlja tudi možnosti za izboljšan dostop do virov financiranja prek Slovenskega podjetniškega sklada, ki zagotavlja storitve in začetni kapital za hitrejše nastajanje podjetij, ugodnejše vire financiranja za razvojne naložbe (subvencije, garancije), s spodbujanjem zasebnih vlaganj z zagotavljanjem posojil in garancij za investitorje. Sklad zagotavlja tudi subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetja. Vsi navedeni ukrepi so poleg spodbujanja ustanavljanja novih podjetij in zagotavljanja boljših možnosti, da se v podjetjih razvijajo in realizirajo dobre podjetniške pobude in programi ter uveljavljajo inovacije, hkrati namenjeni tudi za spodbujanje prehoda iz neregistriranega dela v redne zaposlitve, samozaposlitve ter v nove oblike dela, kot so delo na daljavo, delo na domu ipd. Namen zakona se izvaja prek sprejetega Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, v okviru katerega se izvajajo različni programi – npr. vavčerski sistem svetovanja, program Podjetništvo na podeželju, sistem Vse na enem mestu (VEM) itd.
 
Državne pomoči, ki zajemajo neposredna finančna sredstva državnega proračuna, se dodeljujejo le podjetjem, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev, ki so registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah kot osebna družba, kapitalska družba ali samostojni podjetnik posameznik. Le za posamezne namene so lahko upravičenci tudi druge pravne ali fizične osebe, če je to posebej navedeno v posameznem ukrepu. Ukrepe finančnih podpor na nacionalni ravni izvaja Slovenski podjetniški sklad, kjer pridobite tudi več informacij. Finančni instrumenti, ki jih javni sklad ponuja, so neposredni krediti, posredni krediti prek bank, garancije in subvencije obrestnih mer, povezuje pa se tudi z evropskimi finančnimi institucijami (Evropski investicijski sklad, Evropska investicijska banka) pri izvajanju določenih programov ter črpa sredstva strukturne politike EU. Ob obstoječih oblikah dolžniškega financiranja se izvajajo garancije za podporo investicijam malih in srednje velikih podjetij (MSP), mikrogarancije in mikrokrediti. Sklad spodbuja investicijska vlaganja MSP z dolžniškimi viri (krediti, garancije) na podlagi kreditov z nižjo obrestno mero od tržne obrestne mere, z ugodnimi finančnimi lizingi in ugodnimi pogoji odobritve dolžniških virov. Sklad bo omogočal garancije za delno zavarovanje bančnih kreditov, ki jih najemajo MSP-ji v Sloveniji za izvedbo razvojnih investicij. Zaradi garancije, ki jo za zavarovanje kredita (tudi do 80 odstotkov kredita) izda izvajalska institucija, se podjetju omogoči manjše obremenitve s hipotekami, nižji stroški zavarovanja kreditov in enostavnejše najemanje kreditov za razvojne investicije. Za te namene deluje garancijski sklad, ustanovljena pa je bila tudi javna družba tveganega kapitala.
 
Praktični primeri
 
  • -Razpisi P1 in P2 Slovenskega podjetniškega sklada Razpisi P1 so namenjeni spodbujanju visokotehnoloških inovativnih podjetij, in sicer za zagon podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih, razpisi P1 pa pridobitvi garancij za klasične kredite.
 
  • -Garancijska shema za Zasavje in garancijska shema rudnika Zagorje v zapiranju Podjetništvo je v Zasavju slabše razvito, zato ga država spodbuja tudi s garancijskimi shemami. To je mehanizem, s katerim Regionalni center za razvoj Zasavja malim in srednjim podjetjem pomaga izpeljati naložbe (npr. v novo opremo, za širitev na nove trge). V letu 2012 je npr. na voljo milijon evrov za garancije, kar pomeni, da bo to pri bankah sprostilo dva milijona evrov posojilnega denarja.
 
  • -Posojila SID banke V letu 2012 je na voljo cca. 270 milijonov evrov za posojila malim podjetjem. SID banka tako npr. namenja 150 milijonov evrov v obliki posojil, ki imajo status državne pomoči za inovacijsko dejavnost malih in srednjih podjetij. Večinoma gre za  lgoročna posojila in posojila s statusom državne pomoči, na voljo so tudi projektno in izvozno financiranje ter specializirana financiranja (npr. v 2012 za spodbujanje zelenih tehnologij malih in srednjih podjetij).
 
  • -Finančne spodbude JAPTI za tuje naložbenike JAPTI dodeljuje finančne spodbude za naložbenike iz tujine za uresničitev njihovih naložbenih načrtov v Sloveniji. Gre za nepovratna sredstva iz proračuna RS, s katerimi poskuša država privabiti dobre naložbe, ki pomenijo nova znanja (naložbe v raziskave in razvoj) in zagotavljajo nova delovna mesta, po možnosti na manj razvitih območjih.
 
 
LASTNIŠKI KAPITAL
 
Za razvoj ali opravljanje dejavnosti lahko pridobimo sredstva vlagateljev, ki so zainteresirani za naše delovanje, primarno zato, ker bodo z vložitvijo sredstev tudi sami zaslužili oz. postali »solastniki«. Gre za lastniški kapital. Pri neprofitnih organizacijah se je treba zavedati omejitev, ki jih ima tovrstna narava za lastnike oz. vlagatelje, saj jim ne omogoča pridobitve in prodaje deleža, kot je to npr. v gospodarskih družbah. Tako so tovrstna vlaganja zanimiva zlasti za socialne investitorje, ki želijo s svojim finančnim vložkom doseči predvsem družbeni učinek.