Socialno podjetništvo

5.8 Kako izbrati primeren vir financiranja?

Ko poznamo svoje možnosti financiranja, se je treba vprašati, kateri so pravi finančni instrumenti za nas. Del odločitve včasih ni odvisen samo od nas, lahko je od presoje ponudnika finančnega instrumenta – npr. presoje bank o naši boniteti ter možnosti pridobitve kredita. Kot smo navedli že v prejšnjem poglavju, se za vsako obliko poslovanja oz. organizacijsko obliko lahko najde konkreten vir financiranja, ki je najbolj optimalen.
 
Proces iskanja finančnih sredstev za poslovanje vključuje naslednje korake:
1. Iskanje ustreznega finančnega instrumenta
2. Najti pravega socialnega investitorja
3. Pristop k socialnemu investitorju
4. Proces skrbnega pregleda (screening in due dilligance)
5. Pogajalski pogoji financiranja
6. Delo z investitorjem, vključno z merjenjem uspešnosti
7. Izhod iz naložbe
 
Preden pristopimo k socialnemu investitorju, mora socialni podjetnik najprej ugotoviti, kateri finančni instrumenti mu ustrezajo (v pomoč spodnja shema), nato pa identificirati investitorje, ki nudijo socialno podporo njegovi misiji oziroma podjetniški strategiji. Shema izbire primernega finančnega instrumenta za socialnega podjetnika pri financiranju dejavnosti (Harfi in Hebb, 2009):
Na tej bazični analizi lahko socialni podjetnik hitro ugotovi, za kater finančni vir lahko sam povprašuje. Ali je zanj to najprimernejša oblika, pa lahko sam ugotovi tudi iz spodnje tabele, kjer podrobno opisujemo lastnosti posameznega finančnega instrumenta (Harfi in Hebb, 2009).
 
 
Kriteriji ocene primernosti našega projekta za investitorja (Harfi in Hebb, 2009).
Ko je podjetnik ugotovil, kateri je zanj najoptimalnejši vir financiranja, se lahko posveti iskanju ponudbe za ta vir financiranja, torej lahko začne ugotavljati, na katerega finančnega investitorja se sploh lahko obrne. Vsak ponudnik kapitala ponuja kapital na trgu na osnovi opredeljene investicijske oziroma naložbene politike. Naložbena politika ponavadi opredeljuje, kako investitor oblikuje svoj naložbeni portfelj, kakšni so njegovi investicijski cilji in kriteriji, na podlagi katerih se odloča za investiranje kapitala. 
 
Za razliko od bančnega sektorja (kriteriji za podelitev kreditov so ponavadi bolj ali manj odvisni od pričakovanj poslovanja v prihodnje in ocene kreditne sposobnosti podjetnika ali organizacije) se klasični investitorji (tudi investitorji s trajnostnim učinkom impact investors) odločajo v skladu s svojo naložbeno politiko. Zato si lahko socialni podjetnik sam zoža spekter potencialnih ponudnikov kapitala in se fokusira le na tiste investitorje, katerih portfeljska usmerjenost je skladna njegovemu podjemu. 
 
Osnovni formalni kriteriji za vsakega investitorja so:
• geografski,
• sektorski,
• velikost investicije,
• razvojna faza poslovnega podjema.
 
Opisani kriteriji so splošni in formalni. V svetu trajnostnih investitorjev je zelo pomemben tudi neformalen, bolj oseben kriterij – opredelitev vrednot, ciljev, ki jih podjetnik zasleduje, njegov trajnostni učinek. Vedno ko iščemo investitorja, si je treba pripraviti izbirni dokument, v katerem analiziramo in ocenjujemo posamezne investitorje in naše možnosti za dosego cilja – pridobiti finančna sredstva. Torej, preden se odpravimo iskat denar za naš podjem, je poleg zahtevanih poslovnih dokumentov vredno pripraviti tudi neke vrste vrednostno oceno našega delovanja, ki
v prvi vrsti temelji na lastni analizi. 
 
Socialni podjetnik naj pripravi predstavitev vsaj v okviru nekaterih osnovnih vprašanj:
  • Ali je to nov koncept?
  • Ali že obstajajo podobni ali konkurenčnih projekti za ciljno skupino?
  • Kako se razlikujemo od drugih konceptov in kaj ponuja?
  • Ali ima organizacija jasno strategijo za reševanje družbenih problemov?
  • Kako so opredeljene ciljne skupine in kaj jih bo spodbudilo, da sprejmejo našo ponudbo?
  • Ali smo osredotočeni na prednosti ciljne skupine (npr. posebne sposobnosti oseb z avtizmom)?
  • Ali lahko vključimo ciljne skupine v proces zagotavljanja storitev?
  • Ali so drugi zainteresirani deležniki vključeni v naš koncept delovanja (npr. starši, učitelji ali sosedi)?
  • Ali projekt vključuje tudi zunanje oziroma krovne organizacije za zagotavljanje storitev?
  • Ali ima ciljna skupina enostaven dostop do ponudbe?
  • Ali si podjem prizadeva za spremembe sistema?
  • Ali se lahko koncept enostavno kopira in prenaša v druga okolja?
  • Kakšne so potenciali, ki jih lahko dosega koncept?
  • Ali je ponudba odvisna od znanja, izkušenj in stikov ustanovitelja?
  • Kakšni so bili motivi podjetnika?
  • Je ustanovitelj dovolj prožen za različne modifikacije?
  • Ali ima podjetnik dobre komunikacijske sposobnosti?
  • Ali ima podjetnik podjetniške izkušnje?
  • Lahko prenese naloge na druge?
  • Je projekt kreativen pri reševanju problemov?

 

Če je le možno, čim bolj preprosto in shematično prikažite svojo  »dodano vrednost«, svoj trajnostni učinek, ki se bo izkazal skozi delovanje v prihodnje.