Socialno podjetništvo

6.4 Nepridobitnost in akt socialnega podjetja

NEPRIDOBITNOST

 

Ena pomembnejših omejitev delovanja socialnega podjetja, ki povzroča tudi največ težav in nerazumevanja, je njegova nepridobitnost. Nepridobitnost ne pomeni, da podjetje ne sme ustvarjati prihodkov ali da konec leta v bilanci ne more imeti izkazanega dobička oziroma presežka prihodkov nad odhodki.

 

Bistveno je, da podjetje dobička oziroma presežka ne razdeli med svoje lastnike oziroma ustanovitelje, temveč ga usmeri nazaj v opravljanje osnovne dejavnosti.

 

Kot socialni podjetnik si torej načeloma ne morete izplačevati presežka. To pravilo velja brez izjeme za tista socialna podjetja, ki so ustanovljena kot ustanove, društva. Za druge pravne oblike je pod določenimi pogoji dopustno izplačilo do 20 odstotkov presežka, če imate to zapisano v svojem temeljnem aktu in če presežek ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev. Vendar pa morate pri delitvi upoštevati tudi zaposlene, saj jih iz delitve ne smete izključiti.

 

Prav tako ne smete izplačevati nagrad ali plač, ki bi več kot za 30 odstotkov presegale izhodiščne plače, ter povračil stroškov, ki presegajo zneske, ki se ne štejejo v davčno osnovo. Tudi ta izplačila namreč štejejo za posredno delitev dobička/presežka.

 

AKT SOCIALNEGA PODJETJA

V temeljnem aktu socialnega podjetja morate opredeliti sestavine, ki jih za posamezno obliko pravne osebe zahtevajo drugi zakoni, poleg teh pa tudi tiste, ki jih zahteva Zakon o socialnem podjetništvu. Naštevamo samo te, ki so pomembne za pridobitev statusa socialnega podjetja:

  • - opredelitev nepridobitnega namena in drugih načel, ki smo jih omenili prej;

  • - kot dejavnost morate opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva;

  • - opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe presežka;

  • - opredeliti način upravljanja po načelu enakopravnosti;

  • - določiti odgovorne osebe za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva;

  • - določiti nadzorni organ, način imenovanja, mandat, pristojnosti;

  • - določiti, ali gre za socialno podjetje tipa A ali B (torej način zaposlovanja delavcev);

  • - določiti, ali boste vključevali tudi prostovoljce;

  • - na nek način morate k upravljanju vključiti tudi deležnike – tiste, ki jim je socialno podjetje namenjeno (posvetovanje itd.);

  • - način vodenja poslovnih knjig in računovodskih izkazov se lahko opredeli tudi v posebnem aktu;

  • - določiti pogoje statusnega preoblikovanja in razpolaganja s premoženjem v primeru prenehanja socialnega podjetja.