Socialno podjetništvo

7.2 Merjenje rezultatov socialnih podjetij

Za merjenje družbenega učinka je pomembno znati oceniti, kako so bili uporabljeni vložki (inputs), izmeriti rezultate socialnopodjetniške dejavnosti (outcomes), saj za oceno učinka ne zadošča zgolj informacija o izvedenih posameznih socialnopodjetniških dejavnostih, izložkih (outputs).

 

Kot socialni podjetnik si boste prizadevali, da bo vaša dejavnost imela realen koristen učinek. Npr. če boste organizirali delavnice, s katerimi želite spodbujati udeležence, da se samozaposlijo na področju socialnega podjetništva in se bodo udeleženci (vsaj v določenem odstotku) zares tudi samozaposlili, je to realen učinek. Kot socialnemu podjetniku vam ne bo zadoščalo zgolj to, da je bila udeležba na usposabljanju odlična, samozaposlil pa se ni nihče. In verjetno bo podobno koristnost (učinek) vaše dejavnosti ocenjeval tudi socialno-finančni vlagatelj, ki financira vašo dejavnost (oz. si želite, da bi jo financiral).

 

Izziv pri merjenju družbenih učinkov je, da jih ocenite na natančen, pregleden, pravočasen in z drugimi merjenji primerljiv način. Pri merjenju družbenega učinka praviloma pogosto najdemo merjenja:

 

Objektivna merjenja

Značilna so na področju zdravstva, npr. QALYs (quality adjusted life years), ki ocenjuje tako kakovost kot dolžino življenja, in DALYs (disability adjusted life years), ki meri breme posameznih bolezni.

 

Subjektivna merjenja

Gre za ocene deležnikov o (svojem ali drugih) stanju, položaju in zadovoljstvu. Med njimi lahko pogosto najdemo metodologije, kot so outcome star (ocenjuje 10 človeških stanj ter napredek posameznika pri njih), EQ-5D (ocenjuje zdravje skozi pet dimenzij in razlikuje med 245 različnimi zdravstvenimi stanji), WARM (uporabljajo v Veliki Britaniji za merjenje posameznikove blaginje), različne ocene o zadovoljstvu ciljnih skupin, za katere deluje socialno podjetje (podobno kot npr. raziskave Eurobarometra).

 

Merjenje širše družbene koristi oz. učinka

Socialnopodjetniška dejavnost ima lahko praviloma širši učinek kot samo na neposredne uporabnike. Še posebej v primerih, ko so vanjo integrirane različne družbene inovacije, ki bodo šele v prihodnosti prinesle družbene učinke. Takšna merjenja so npr. social added value approach, ki ga izvaja SEEN, ter različni drugi pristopi k merjenju širšega družbenega učinka (npr. nemški Bundestag ima komisijo za razvoj, blaginjo in kakovost življenja, katere namen je bolj holistično merjenje napredka v Nemčiji).

 

Merjenje finančne vrednosti rezultata oz. učinka

Merjenje finančne vrednosti rezultata je pomembno, saj omogoča presojo in oceno, kakšne stroške so kupec, uporabnik, ciljna skupina pripravljeni plačati oz. ali so za določeno dejavnost sploh na voljo zadostna finančna sredstva. Takšni metodi sta npr. stated preference method (s katero pridobimo informacijo od potencialnih plačnikov storitve o višini, ki so jo pripravljeni plačati) ali pa revealed preference (z njo analiziramo odločitve in dejansko izbiro posameznikov pri odločanju za določeno storitev).

 

MERJENJE UČINKOVITOSTI IZVAJANJA SOCIALNOPODJETNIŠKE DEJAVNOSTI

Ocenjevanje učinkovitosti izvajanja socialnopodjetniške dejavnosti je pomembno, zlasti ker izvajanje pogosto povezuje več partnerjev (performance management). Pri tem uporabljamo kar metodologije, ki se sicer uporabljajo za podjetja oz. organizacije.

Med temi prevladujejo uporabe metodologij, kot so EFQM (ocenjevanje razkoraka med dejanskim delovanjem podjetja in zastavljenimi cilji), socialno poročanje (v Franciji obvezno za podjetja z več kot 300 zaposlenimi, vključuje številne socialne indikatorje), CJDES (orodje za ocenjevanje socialnih, družbenih in okoljskih vplivov delovanja socialnega podjetja), RBM (result based management – namenjeno ocenjevanju učinkovitosti obiskov dobrih praks ter njihovega prenosa v svoje okolje) ter bell mason approach (ocenjevanje veščin, usposobljenosti na področju financ itd.). 

 

MERJENJA, NAMENJENA LAŽJEMU ODLOČANJU SOCIALNOFINANČNIH VLAGATELJEV

Za odločanje pri socialno-finančnih vlaganjih (investment decisions) potrebujejo vlagatelji kakovostne informacije o učinkih vaše dejavnosti. Prakse in načini tovrstnega ocenjevanja so različni, mnogokrat je poudarek na tehničnih podrobnostih izvajanja dejavnosti, podcenjeno pa je ocenjevanje realnega učinka.

Nekatere bolj prepoznavne metodologije merjenj:

  • social impact assesment (SIA) – gre za metode, razvite v drugi polovici prejšnjega stoletja, ki ocenjujejo neposredne stroške socialnopodjetniške dejavnosti, ocenjujejo verjetnost uspešnosti predvidene dejavnosti in družbeni učinek izvedene dejavnosti;

  • socialnopodjetniškemu svetu je posebej prilagojena metoda SROI (social return on investment); 

  • social economic reports – na Švedskem ocenjujejo notranji presežek socialnega podjetja (od prihodkov se odštejejo stroški), zunanji presežek (od ocene družbenega učinka se odštejejo stroški za njegovo doseganje) ter rezultat obeh (cost benefit value); 

  • - uporabna je metoda, ki jo je razvil angleški Investing for Good – t. i. metodologija MIAA (methodology for impact analysis and assesment), ki lahko rezultira v grafični ponazoritvi in pri kateri se ocenjuje pet dimenzij učinkov:

  • ​          - na doseganje namenov socialnega podjetja

  •           - na ciljne skupine

  •           - na širšo družbo

  •           - na stopnjo zaupanja v finančno sposobnost socialnega podjetja 

  •           - na vpliv finančnih vlaganj na samo organizacijo;

  • nekatere druge metode, kot so randomized experiment (izvaja J-PAL), različice social impact modelov, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije, ter različne cost benefit analize. 

Pri tem je treba opozoriti na različne kritike omenjenih metod (npr. možnosti izbire subjektivnih kriterijev pri SROI, razlikovanje med zatrjevanimi in dejanskimi vrednotami itd.) ter prizadevanja za njihov bolj sistematičen razvoj. Med priporočili strokovnjakov za merjenje praviloma najdemo nujnost fleksibilnosti orodij, ki naj omogočajo strateško merjenje vsaj štirih dimenzij (v angleščini t. i. cost effectivness, implementation risk, strategic fit, outcomes achieved).