Socialno podjetništvo

9.1 Odnosi z javnostmi

Kako boste svoje podjetje predstavljali v javnosti, je stvar razdelanega načrta oz. strategije na dolgi rok. Verjetno se zavedate, da je ena ključnih komponent vaših odnosov z javnostmi beseda družben (socialen) pred besedo podjetništvo. Podjetništvo samo sproža v slovenskem prostoru velikokrat negativno konotacijo, ki jo z zgodbo svojega socialnega podjetja lahko precej omilite.

 

Smotrno je, da si najprej pogledamo samo besedno zvezo, s katero se bomo srečevali v tem poglavju. Odnosi z javnostmi sestoji iz besede odnosi, kar nakazuje na to, da gradimo s ciljnimi javnostmi dolgoročen odnos (enkratni stik ali stik na nekaj mesecev še nikoli ni vodil v odnos – vsaj ne uspešen), beseda javnosti v množini pa jasno nakazuje, da je naših ciljnih javnosti več. In verjetno se zavedate, da se ne komunicira na isti način z mediji in z javnostmi, kot so naše stranke različnih starosti in ozadij ali političnimi odločevalci, ki vplivajo na naše delovanje ali podporno okolje.

Sedaj, ko poznate izraz, s katerim operirate, in namene, lahko vstopimo na začetek zgodbe grajenja teh odnosov. Vprašajte se tri ključna vprašanja odnosov z javnostmi:

  • Kaj želite doseči s tem, ko se lotevate odnosov z javnostmi? Povečati prodajo, povečati tržni delež, dvigniti ugled podjetja, začeti s prepoznavnostjo v širši javnosti, vzpostaviti trg za svoj nov produkt, vplivati na deležnike itd.) 

  • Kakšna je vaša zgodba? (Da, zgodba. Vaše socialno podjetje sloni na zgodbi o reševanju družbenega problema, zaposlovanja ranljive ciljne skupine. Seveda gre tudi za produkt, ampak največja posebnost vašega podjetja je zgodba, ki se je morate zavedati. Socialna podjetja prodajajo zgodbo.)

  • Kaj je vaša ključna dodana vrednost (za uporabnika, stranko, sektor, odločevalce, splošno javnost na ravni sporočila)?

Odgovori na zgornja vprašanja so vam lahko najpomembnejše usmeritve za delo. Instant nasveta, kako vzpostaviti dobre odnose, vam žal v tej knjigi ne moremo ponuditi. Izhajajoč iz zgornjih stavkov pa se zavedajte naslednjih pomembnih komponent svojega socialnega podjetja:

  • - Drznite si biti drugačni, ker ste drugačni!

  • - Bodite prvi: preizkusite nekaj novega, inovativno orodje ali metodo. Pozabite na besede: »delajmo tako kot oni, njim gre«, ali »to funkcionira že nekaj let, bo tudi sedaj«. Socialna podjetja v Sloveniji so še vedno nova, drugačna, samo poimenovanje in koncept še nista uveljavljena, zato je tu za vas kar nekaj priložnosti!

  • Zavedajte se, da mit o tem, da je piar strošek v vašem podjetju, ne drži. Čeprav nikakor ni nujno, da imate zanj pripravljene velike vsote denarja, morate vedeti, da zahteva ogromno ur časa – te pa so v razvoju vašega podjetja dragocene, četudi so prostovoljne!

  • Odnosi potrebujejo čas!

Odnose z javnostmi svojega socialnega podjetja gradite iz dveh razlogov:

  • - Potrebe organizacije gre za notranje organizacijske namene in cilje pridobivanje strank, prepoznavnost, delo z zaposlenimi itd.).
  • - Potrebe sektorja, okolja (socialna ekonomija in znotraj nje socialno podjetništvo potrebuje zgodbe organizacij in, kar je še bolj pomembno, vaša socialnopodjetniška zgodba krepi in spodbuja razvoj podpornega okolja, politik, dviguje ugled sektorja).
 
Morda so vam spodnje trditve znane. Zavedajte se, da lahko naredite še več! 
  • VSE smo obvestili, pa še vedno ni odziva. Poslali smo e-obvestilnik in opomnik na našo infolisto.

  • Seveda se ukvarjamo s piarjem. Poslali smo nekaj obvestil za javnost in navodila za medije.

  • Komuniciranje? Seveda! Naš obvestilnik doseže 5.000 ljudi!

  • Obveščanje javnosti? Objavimo na naši spletni strani in Facebooku in je urejeno!

  • Marketing? Ah, to je za podjetja, ki se jim gre za dobiček! 

Za uspešno gradnjo odnosov morate definirati svoje ciljne javnosti. Vsaka od njih ima namreč svojo osebnost, obseg, interese, način življenja, prioritete, organiziranje, politični vpliv. Da vam bo lažje, se ciljne javnosti socialnih podjetij navadno gibljejo okoli skupin: stranke/uporabniki/kupci (znotraj teh segmentiramo različne starostne, statusne skupine), zaposleni in sodelavci, kot so člani, prostovoljci, tudi bližnji partnerji (pomemben del, saj predstavljajo pomemben segment odgovornih za vaše delo in odnose z drugimi javnostmi), partnerji, investitorji itd.
 
Zavedati se morate pomena notranjih odnosov, ki so za organizacijo izredno pomemben del odnosov z javnostmi (v kolikor imate člane, prostovoljce ali zgolj če je vaša skupina sodelavcev velika, deluje na različnih področjih, sekcijah). Pomembni so zaradi medsebojnega obveščanja in izmenjave informacij med deli organizacije, zaradi gradnje skupnosti in pripadnosti ideji, vzpostavljanja pozitivnega odnosa do gradnje odnosov z drugimi ciljnimi javnostmi (vsak vaš sodelavec ima stike s katero od javnosti!).
 
 
Vsekakor pa ob besedni zvezi odnosi z javnostmi večina najprej pomisli na zunanje deležnike. Vaše podjetje ustvari ogromno informacij, zato je pomembno, da te, preden potujejo naprej do drugih, zunanjih javnosti, potujejo prek filtra (v angleščini se uporablja izraz gatekeeper), torej da nekdo ali nek tim presodi, katere informacije so pomembne za katero od ciljnih skupin. Komunikacija z zunanjimi javnostmi poteka prek različnih orodij in komunikacijskih kanalov. Poleg smotrne in kakovostne uporabe klasičnih orodij in metod, kot so sporočila za medije, oglaševanje, izdaja publikacij, socialna omrežja in spletna stran, je za dobre odnose z javnostmi pomembno, da znate uporabiti tudi inovativne metode. Ne pozabi na dirko (race)!
 
  • Raziskava (research): raziskati delovanje, mnenje, potrebe, načine komunikacije naših ciljnih skupin. 

  • Analiza in načrtovanje (analysis & planning): analizirati stanje naše pozicije na trgu in v javnosti ter načrtovati odnose z javnostmi.

  • Komunikacija (communication): komunicirati in graditi odnose. 

  • Evalvacija (evaluation): evalvirati naše dosežke in uspehe, pogledati, kaj lahko naredite še bolje, kje se je zalomilo.