V življenju se velikokrat znajdemo v situacijah, katerih ne bi nikoli pričakovali. Tako sem se tudi sam nekaj časa nazaj znašel na onkološkem oddelku, kjer sem se naučil res ogromno, ter si tega ne bi nikoli mislil. Tam pa nisem bil kot pacient ali sorodnik, ampak kot prostovoljec. Želel sem malo pomagati in prispevati moj čas in energijo tam, kjer je to potrebno, oziroma kjer ljudje rabijo pomoč. Nisem pa pričakoval, da se bom iz tega toliko naučil.
Ena izmed prvih reči, ki sem jo opazil, je bila kemoterapija. Takrat sem pomagal sestram, pri pripravljanju tega postopka. Bil pa sem čisto šokiran in kar malo prestrašen nad vsemi varnostnimi protokoli. Seveda tiste rokavice, maske, očala, zaščitna oblačila in tako naprej. To me še ni tako presenetilo. Bolj so me presenetili vsi tisti nadaljnji postopki, katerim je bilo potrebno natančno slediti, saj je kemoterapija lahko od tega odvisna.
Takrat sem se lahko tudi seznanil s tem, kaj kemoterapija je in kako deluje. Hitro sem spoznal, da gre za zelo močna zdravila, ki ne uničujejo samo rakavih celic, ampak lahko na žalost vplivajo tudi na zdrava tkiva. Ljudje zaradi tega pogosto mislijo na nekaj groznega, ko slišijo za kemoterapijo. Ampak tam, na oddelku, sem videl še nekoliko večjo sliko. Tam je ta postopek deloval kot nekakšen žarek upanja. Rakava obolenja so namreč zelo nevarna. Dolgo sploh niso bila ozdravljiva, oziroma je bilo vse odvisno od imunskega sistema posameznika. Zaradi tega je kemoterapija naredila pravi napredek pri medicini, saj se je končno razvil nek postopek, ki lahko pri rakavim obolenjem pomaga. Seveda pa je še vedno ključno, da se bolezen zazna čim hitreje, saj je uspešnost postopka odvisna od tega.
Danes pa ne kemoterapijo gledam povsem drugače. Dobil sem prav nekakšno spoštovanje o temu postopku zdravljenja, ter sedaj vem, zakaj je tako pomemben in napreden.