Hvaležna sem, da živimo v času, ko imamo na voljo različne možnosti za nego in izboljšanje svojega videza. Čeprav sem dolgo oklevala, sem se po štiridesetem letu odločila, da preizkusim botox. Nisem hotela velikih sprememb, zgolj osvežen videz in manj poudarjene gubice okoli oči in na čelu. Pomembno mi je bilo, da ostanem prepoznavna in naravna, brez zamrznjenega videza.
Izbrala sem kliniko, kjer so mi vse razložili, od postopka do možnih stranskih učinkov. Sam postopek je bil kratek, skoraj neboleč, rezultat pa viden že po nekaj dneh. Obraz ni bil spremenjen, ampak spočit. Prijateljice so opazile razliko, a nobena ni točno vedela, kaj se je zgodilo. To je bil zame znak, da sem sprejela pravo odločitev.
Botox ni čudež, je pa pomoč. Ne gre za to, da bi hotela biti nekdo drug, gre za to, da se počutim boljše v svoji koži. Ne gre zgolj za estetiko, ampak tudi za občutek, da imaš kontrolo nad tem, kako se staraš. In to, da sem se odločila po svoje, mi je prineslo neko posebno notranjo svobodo.
Po posegu z botoxom sem začela bolj razmišljati tudi o drugih vidikih nege, bolj pazim na hidracijo, zaščito pred soncem in redno nego kože. Zdi se mi, da botox ni postal osrednja stvar, ampak le majhen del širše zgodbe skrbi zase.
Moj pristop ni, da bi se borila proti času, ampak da mu sledim na svoj način. Pomembno mi je, da sem avtentična in se v svoji koži počutim samozavestno, ne glede na leta.
Seveda botox ni za vsakogar in popolnoma razumem tiste, ki se zanj ne odločijo. A zame je bila to pozitivna izkušnja, ki mi je dala nov zagon. Ključno je, da se vsak odloči na podlagi svojih vrednot in želja. Na koncu gre za osebno izbiro.
Meni je botox pomagal, da sem se pogledala v ogledalo in si rekla: Všeč sem si. To pa je vredno več kot tisoč komplimentov.